Od slike do besede

VEČ ...|3. 12. 2024
Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

križniški redVitezi svetega križa

Od slike do besede

Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

VEČ ...|3. 12. 2024
Vitezi svetega križa

Kdo še ni slišal za kompleks Križank v Ljubljani, ki so najbolj znan objekt redovnikov križnikov pri nas? Njihova zgodovina je dolga in silno zanimiva, saj so nastali v 12. stoletju v Jeruzalemu kot nemški hospital, kmalu pa so prišli tudi na območje Velike Nedelje. Da njihovo delovanje ne bo pozabljeno, je križniška sestra Jožefa Ogulin napisala knjigo Vitezi svetega križa

s. Meta Potočnik

križniški redVitezi svetega križa

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Naš gost

VEČ ...|29. 3. 2025
Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Paralimpijec Dejan Fabčič

Gostili smo uspešnega parašportnika, nosilca bronastega odličja s paralimpijskih iger v Parizu, zdravnika interne medicine, očeta, zborovskega pevca in srčnega sogovornika, ki z zgledi kaže, da so cilji, o katerih sanjamo, dosegljivi. Spoznajte Dejana Fabčiča.

Jure Sešek

spominživljenjeDejan Fabčičparalimpijskizbor Ipavska

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Moja generacija

VEČ ...|3. 4. 2025
Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Profesor slovenščine na ŠKG Andrej Bartol in maturantka ŠKG Maša Vintar

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jakob Čuk

mladistariglasbakulturazabava

Spominjamo se

VEČ ...|3. 4. 2025
Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 3. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 4. 2025
Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Tatarska ajdova kaša - Inovacija desetletja Mlinarstva Rangus

O ajdi smo se pogovarjali z Natašo in Antonom Rangus iz mlina Rangus. Predstavili smo zelo staro sorto ajde, ki ima odlične sestavine. Za produkt Tatarska ajdova kaša sta prejela tudi priznanje Inovacija desetletja

Nataša Ličen

podjetništvokmetijstvoizobraževanjekulinarika

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2025
dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

dr. Dan Podjed o pametnih telefonih

V tednu katoliškega šolstva smo v Svetovalnici pod drobnogled vzeli uporabo pametnih telefonov, ki so močno posegli v naša življenja. Tudi otroci in mladostniki vse več časa preživijo pred zasloni, zato je vzniknila pobuda za učinkovito omejitev uporabe zasebnih telefonov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ali bomo kot družba sposobni ubrati pameten pristop do pametnih telefonov? Z nami je bil antropolog dr. Dan Podjed.

Blaž Lesnik

odklop od telefonapeticijapametni telefonimladisvetovanje